Okna MIK so izdelana skrbno, natančno in strokovno vgrajena. Vsi PVC elementi imajo tovarniško pripravljene montažne luknje za pričvrstitev oken v zid, poleg tega pa je potrebno tudi okna po celem obodu zatesniti s polivretansko peno, ki služi kot toplotna izolacija med elementom in steno.

Če nastopajo zidarska ali finalna dela po montaži oken je potrebno vse vidne dele okovja, steklo, okvir, krilo kot tudi kljuko ustrezno zaščititi pred poškodbami in prahom. Zaradi opilkov ali delcev železa, ki se lahko pojavijo ob montaži ali drugih obrtniških delih, ki se izvajajo na objektu, lahko pride na spodnjem delu okvirja do madežev rje, ki niso predmet reklamacije.

Po končni montaži PVC elementov (predvsem pri novogradnjah) oz. različnih grobih delih, mora monter s pomočjo sesalca s koničastim nastavkom in vlažno krpo nujno očistiti predvsem notranjost okvirjev.

Po končani vgradnji PVC stavbnega pohištva je monter dolžan zaščitno folijo s profilov odstranti. Izključno na željo stranke lahko monter folijo pusti na PVC elementih in jo naknadno odstrani stranka sama.

Opozarjamo vas, da se mora zaščitno folijo odstraniti najkasneje v treh mesecih od vgradnje, sicer je folija težje odstranljiva in za ostanke lepila na profilih ne odgovarjamo! Zaščitna folija profilov ni predmet zaščite stavbnega pohištva pred morebitnimi poškodbami za ostale izvajalce na objektu.

Dolžnost posameznih izvajalcev je, da sami zaščitijo elemente. Vse fizične poškodbe, katere nastanejo po končanju vgradnje PVC stavbnega pohištva, niso predmet reklamacije.

Ravnanje z okni oziroma vrati

Pazite, da je kljuka za odpiranje oz. zapiranje vedno le v položaju navpično zgoraj, navpično spodaj ali vodoravno.

Vmesni položaji lahko povzročijo napačno delovanje in poškodbe okovja (izjema je le okovje za večstopenjsko odpiranje).

Vzdrževanje okovja

Pri normalnih pogojih gibljive dele okovja enkrat letno namažite z ustreznimi mazivi – komplete za vzdrževanje lahko kupite v podjetju MIK. V primeru slabe gibljivosti okovja je treba okovje podmazati že prej. Pri ekstremnih pogojih kot so visoka vlaga (kopalnica ali kuhinja) in/ali veliko umazanije (industrija, prah…), je treba gibljive dele okovja pregledati in podmazati na pol leta ali še pogosteje.

Zapiranje in pripiranje okna

Okovje ima možnost nastavitve odpiranja, oz. jakosti tesnjenja. Manjše regulacije lahko opravite sami z ustreznimi imbus ključi, večje pa prepustite našim strokovnjakom, ki bodo z veseljem in strokovno opravili svoje delo. Mi bomo najlažje presodili, kaj je potrebno storiti.

V nobenem primeru pa med okenski okvir in krilo ne pripirajte ničesar (npr. kos lesa, papir, itd.), da bi s tem preprečili zaprtje okna. Povzročite lahko motnje pri delovanju ali poškodbe okna, predvsem posameznih delov okovja.

Vzdrževalna dela

Pri vzdrževanju vaših oken vam z veseljem pomagamo. V primeru morebitnih zatikanj nam v izogib večjih poškodb to čimprej sporočite, da lahko opravimo potrebna vzdrževalna ali nastavitvena dela.

Čiščenje okvirjev

Običajno umazanijo z okenskih okvirjev z lahkoto odstranite z mlačno vodo, kateri ste dodali nekaj blagega sredstva za pomivanje posode ali stekel. V nobenem primeru ne uporabite sredstev za ribanje ali suhe prašne krpe in podobne grobe pripomočke, ker se lahko poškoduje površinska obdelava profilov. Umazane okvirje je mogoče brez velikega truda očistiti s posebnim čistilom (COSMOFEN), ki ga lahko kupite tudi pri nas.
Leseni deli okvirjev profilov, se negujejo s posebnim čistilom – negovalnim mlekom, ki podaljšuje lep izgled, predvsem pa življenjsko dobo celotnemu oknu. Mažejo se enkrat letno, priporoča se v letnih mesecih.
Čistilo lahko kupite pri podjetju MIK d.o.o. ali drugemu ponudniku lesenih oken. Vse mehanske poškodbe je potrebno nemudoma obnoviti po enakem sistemu, kot je bil nanešen prvoten nanos. Naoljeno stavbno pohištvo proizvajalec ne daje garancije, saj olje ne vsebuje pigmentov, ki bi zagotavljali zaščito lesa pred UV žarki, prav tako ne zagotavlja dimenzijske stabilnosti elementov. Stavbno pohištvo iz oljenega macesnovega lesa je potrebno vsaj enkrat letno naoljiti, da se zagotovi ustrezen videz in zaščita lesa. Pri tem ustrezno zaščitite okovje.

Tesnila

Tesnila, ki potekajo po obodu okenskega krila in podboja, zahtevajo redno čiščenje in odstranjevanje prahu in druge umazanije.

Če ste tesnilo slučajno potegnili iz utora, ga lahko ponovno namestite tako, da ga s palcem pričnete potiskati v utor na koncu, kjer tesnilo še »sedi«. Pri tem ne uporabljajte koničastih predmetov, da ne poškodujete tesnila. Pred zimo priporočamo mazanje gum z glicerinom.

Strogo prepovedano

Pod nobenim pogojem ne smete uporabiti čistilnih in polirnih sredstev, ki vsebujejo topila, saj lahko le ta poškodujejo površinski sloj osnovnih materialov. Opozorilo velja še posebej za odstranjevalec laka za nohte ali t.i. »razredčila« za barve, oziroma neprofesionalna čistila za plastiko, les in aluminij.

Za razliko od pogleda skozi starejša enojna stekla, so slike skozi sodobna izolacijska stekla jasne in nepopačene, kar lahko pripišemo zelo gladki površini stekla. Pri posebnih osvetlitvah (pod posebnimi vpadnimi koti) s sončnimi žarki se lahko zgodi, da boste na vzporednih in ravnih šipah videli mavrične barve (pojav interference).

Ta fizikalni pojav ni nobena pomanjkljivost z vidika kakovosti in zato tudi ni razlog za reklamacijo. Izolacijsko steklo je izdelano iz dveh ali več steklenih plošč. Med steklenima ploščama je suh zrak ali poseben plin. Na robu se izolacijska stekla s posebno tesnilno maso in distančnikom (kitom) zatesnijo tako, da v medstekelni prostor ne moreta vdreti voda in vlaga.

Velika izolacijska sposobnost stekla je posledica majhne toplotne prevodnosti zraka oz. plina v medstekelnem prostoru in dodatnega izolacijskega nanosa.

Pri večjih temperaturnih razlikah in večjih dimenzijah stekel s križi, lahko pride do zvijanja križev navznoter ali navzven. Distančniki, še posebej pri steklu s plinom, niso montirani zaradi tehnologije montaže križev.

Steklo, ki je del fasade, je izpostavljeno tako naravni, kot tudi z gradnjo pogojeni umazaniji. Če običajno umazanijo v rednih intervalih odstranjujemo z običajnimi metodami čiščenja, le-ta za steklo ni posebna težava. Zaradi časa, lokacije, podnebja in gradbene situacije lahko pride na steklu do močnejšega kemijskega in fizikalnega nalaganja umazanije. V takšnih primerih se moramo čiščenja lotiti strokovno in pravočasno.

Z namenom, da bi, če že ne preprečili, pa vsaj zmanjšali umazanost v času življenjske dobe, dajemo s tem pismenim navodilom pojasnila o strokovnem in času primernem načinu čiščenja različnih vrst stekla. Med potekom gradbenih del moramo že v osnovi preprečiti, da bi vgrajeno steklo lahko prišlo v stik s kakršno koli agresivno umazanijo. Če se to vseeno zgodi, jo mora povzročitelj takoj po nastanku odstraniti z neagresivnim sredstvom. Posebej nevarni so betonsko ali cementno blato, ometi in malte.

Vse te komponente so močno alkalne in lahko povzročijo razjedanje stekla. Če jih z veliko količino vode takoj ne odstranimo, se lahko zgodi, da bo steklo izgubilo svoj sijaj in prozornost. Prašne in drobnozrnate ostanke moramo s stekla odstraniti strokovno, pri tem pa v nobenem primeru ne smemo uporabljati suhega postopka.

Posebno pozornost je potrebno nameniti izvajanju posameznih obrtnih dejavnosti, predvsem tistih, ki bodo na objektu aktivne še po končani zasteklitvi. Nastanek umazanije se lahko zmanjša do najmanjše možne mere, če se posamezne faze dela pravilno načrtujejo, oziroma če so, po potrebi, zahtevani zaščitni ukrepi (na primer namestitev zaščitnih folij pred okna oziroma fasadne površine).
Namen tako imenovanega »prvega čiščenja« objekta je odstranitev nečistoč, katerih nastanek je povezan neposredno z izvajanjem del, ne pa vsa umazanija, ki se je nabrala med celotno gradnjo.

Da bo steklo ohranilo svoje lastnosti skozi vso svojo življenjsko dobo, ga moramo redno čistiti na ustrezen način v primernih časovnih razmakih.

Spodnja navodila za čiščenje veljajo za vse vrste stekel, ki jih vgrajujemo v objekte. Pri čiščenju stekla moramo vedno uporabljati velike količine, po možnosti čiste vode. Na ta način bomo preprečili, da bi trdni delci umazanije drgnili steklene površine.

Kot ročno orodje lahko uporabljamo mehke in čiste gobe, krpe iz usnja ali umetnega materiala ali pa odstranjevalce (otiralnike) vode. Za učinkovitejše čiščenje lahko vodi dodajamo nevtralna čistilna sredstva ali pa običajna čistila za steklo, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu. Za odstranjevanje maščob uporabljamo topila, kot sta špirit ali izopropanol. Sicer pa se moramo v osnovi med vsemi kemičnimi čistili izogibati tistim, ki vsebujejo alkalne luge, kisline ali elemente, ki so povezani s fluorom.

Zaradi uporabe koničastih ali ostrih kovinskih orodij (noži, britvice) lahko na steklenih površinah nastanejo praske. Če med čiščenjem umazanije opazimo, da s postopkom povzročamo poškodbe stekla, moramo postopek takoj prekiniti in se posvetovati z dobaviteljem stekla. Stekla, ki so na poseben način oplemenitena ali pa imajo na zunanji površini funkcionalni nanos, so proizvodi visoke kakovosti, ki med čiščenjem zahtevajo posebno skrb in previdnost.

Poškodbe, ki bi jih s čiščenjem povzročili, so na teh steklih posebej opazne, istočasno pa s tem lahko zmanjšamo njihovo funkcionalnost. Kadar za odstranjevanje poškodb na steklenih površinah uporabljamo prenosne polirne stroje, se moramo zavedati, da s poliranjem posnamemo precej steklene mase. Zaradi tega lahko pride do optičnega popačenja (poznan tudi kot “učinek leče”). Njihova uporaba je pri oplemenitenih steklih in steklih z nanosi prepovedana.

Kasnejše poliranje kaljenega stekla lahko povzroči zmanjšanje njegove trdnosti, zaradi tega pa se lahko zmanjša varnost gradbenega elementa.

Pod posebnimi klimatskimi pogoji lahko pride na steklu, kot tudi na okvirju ali drugih gradbenih elementih, do pojava »znojenja« (izločanja kondenčne vode).

Poglejmo dva primera iz vsakdanjega življenja. Vzemite steklenico iz hladilnika in jo postavite na mizo. Videli boste, da se steklenica v kratkem času zarosi. Stekla očal se zarosijo takoj, ko od zunaj stopite v ogrevan prostor. To je posledica tega, da topel zrak lahko sprejme bistveno več vlage, kot hladen.

Pri srečanju toplega zraka s hladno površino se zrak ohladi in tista količina vlage, ki pri nizki temperaturi ni sprejemljiva, se izloči. Vidimo jo kot kondenčno vlago/vodo.

Ta pojav je še posebno izrazit, kadar se srečata visoka vlažnost v zraku in nizka zunanja temperatura. Velika vlažnost nastopa v kopalnicah, kuhinjah itd. Predpogoj, da do tega pojava po možnosti ne pride, je pravilno zračenje.

Vaša nova okna MIK bistveno bolje tesnijo, kot tista, ki ste jih bili navajeni do sedaj. Vaši prostori zaradi tega niso več stalno nekontrolirano zračeni skozi netesna mesta v oknih in vratih. Sedaj lahko zračite vašim potrebam in okusu primerno. Znoj, ki ga več ali manj nenehno izloča naše telo, vlaga v izdihanem zraku, para, ki nastaja pri kuhanju in umivanju itd., vsi ti pojavi negativno vplivajo na relativno vlago v stanovanju. Samo v spanju izloči človek v eni noči 1 do 2 litra vode.

Redno zračenje notranjih prostorov preprečuje visoko vlago in nastanek plesni. S tem se poveča tudi življenjska doba opleskov, tapet, prevlek, opažev, podov ter pohištva. Zračite kratek čas, vendar intenzivno, po možnosti s prepihom tako, da na široko odprete dve čim bolj nasproti si ležeči okni (vrata). Zadošča približno 5 minut takšnega zračenja (odvisno od zunanje temperature).

Trajanje zračenja v mrzlih obdobjih lahko sami zelo enostavno kontrolirate. Če odprete okno, se bo hladno zunanje steklo takoj zarosilo. Kakor hitro zarosenost izgine in je površina stekla spet suha, zaprite okno. 

V vmesnem času se je izrabljen zrak zamenjal s svežim, stene in pohištvo pa se še niso ohladili. Predolgo zračenje po nepotrebnem ohlaja stene in pohištvo ter je nesmotrno.

Prostore (glede na uporabo) dnevno zračite 2 do 3 krat. Medtem, ko so okna do konca odprta, izključite gretje, po zračenju pa ga spet vključite. Stalna odprtost okenskih kril – tudi v zvrnjenem položaju – za učinkovito zračenje ne zadošča. Zračenje mora biti izvedeno izključno z zrakom od zunaj, ker hladen zrak lahko sprejme le zelo malo vode.

Vlažnega zraka iz prostora nikoli ne odvajajte v druge prostore, ampak vedno direktno ven iz zgradbe! Po odprtju se sveži zrak zaradi toplote, ki je akumulirana v stenah zgradbe, segreje v nekaj minutah. Zaroseno okno je signal za zračenje, ker je vlažnost zraka v tem prostoru prevelika. Z zračenjem istočasno skrbite tudi za prijetno in enakomerno klimo v stanovanju.

Zunanja rosa – kondenz na zunanji strani stekla

Rosa na zunanjih steklih lahko nastane občasno, še posebej pri povišani vlažnosti ob jutrih. Ta pojav ni napaka oziroma pomanjkljivost ampak dokaz visoke toplotne zaščite stekla in dokaz dobrih kakovostnih lastnosti. Izolacija med zunanjim in notranjim steklom funkcionira, ogrevalna toplota ostane v prostoru in zunanje steklo ostane hladno.

S tem je podan osnovni pogoj, da se občasno tvori rosa. Predvsem na področjih s povečano vlago v zraku se lahko v jutranjih urah zgodi, da se zrak hitreje segreje kot steklo v oknih. Tako pride do kondenzacije na zunanjih steklih. V osnovi ni to nič drugega kot nastanek rose na travi.

Omočljivost steklenih površin stekla

Omočljivost steklenih površin stekla ni vedno enaka. Dotik proizvodnih valjev, prstov, vzorčastega papirja, vakuumskih prijemal, etiket, ostanki tesnil, silikonski sestavni deli, maziva ali vplivi okolja, lahko povzročijo na površini stekla minimalne spremembe v strukturni zgradbi.

Kadar so stekla mokra, zaradi kondenza, dežja ali pri čiščenju, je na tako spremenjenih površinah lom svetlobe drugačen in sledi odtisov so vidne. Ko se steklo posuši, ti odtisi izginejo.

Ob povečanju temperature za 50 °C, se 1 m dolgo steklo podaljša za približno 0,5 mm. Ta »termični raztezek« ni nevaren, če je steklo segreto enakomerno po celotni površini. Povsem nasprotno pa je, če steklo ni ogreto enakomerno: v tem primeru se določena področja stekla raztezajo močneje oziroma bolj, druga pa manj.

Posledica tega so napetosti v steklu. Te »termične« napetosti so tem večje, kolikor večja je temperaturna razlika v steklu. Velikokrat je del stekla izpostavljen močnem soncu, medtem ko je drugi del stekla v senci.

Takšna »delno osenčena« stekla se bodo v vsakem primeru neenakomerno segrela. Navadno prozorno – float steklo »prenese« oziroma vzdrži temperaturno razliko približno 40 °C.

Če povzroči neenakomerno segrevanje stekla večjo temperaturno razliko, lahko pričakujemo lom stekla. Tovrsten lom ni predmet reklamacije.

Pri vgradnji ALU zunanjih polic je pomembno, da se zaključki ALU polic ne stisnejo čisto do police. Na to morajo stranke opozoriti fasaderja tako v primeru, ko ta polaga izolacijo okrog že, z naše strani vgrajene police, kot tudi v primeru, da ALU police vgrajuje fasader sam ob izdelavi fasade.

V primeru stisnjenosti zaključkov čisto do police, lahko pride do napenjanja police, kar ni znak napačne montaže ampak naknadno povzročene napake s strani fasaderja. Polica bo namreč v primeru visokih temperatur odstopila od parapeta. Raztezanje en meter dolge ALU police pri 50 °C znaša cca 2 mm. Sam zaključek ALU police je lahko prekrit max 5 mm oz polovico širine zaključka.

Fasader mora biti tudi pozoren, da izolacija ne pritiska na polico. Posledice so lahko dvig police s čimer izgubimo padec in lahko pride do zastajanja vode na polici in posledično zamakanja. Padec zunanje police naj bi bil 6°. Predlagamo, da stranka opozori fasaderja na izvedbo trajno elastičnega spoja med polico in fasado s čimer se zagotovi vodotesnost.

Pomembno je tudi opozoriti na zaščito polic pred izvedbo fasade. Fasadna emulzija deluje zelo agresvno in pri ALU policah lahko pride do odstopanja barve kar ni predmet reklamacije. Pri vgradnji kamnitih polic ali polic iz umetnega kamna lahko pride pri stiku z emulzijo do matiranja površine police kar prav tako ni predmet reklamacije. Prav tako je potrebno police zaščiti pred padanjem gradbenega materiala (lepila fasade, ometa, zaključnega sloja ipd). Čiščenje zasušenih materialov namreč lahko prav tako povzroči poškodbe polic.

Maskirni trak, ki se uporablja kot zaščita pri montaži, je namenjen samo kratkotrajni zaščiti elementov. Daljša izpostavljenost atmosferskim vplivom lahko ob odstranitvi povzroči odstopanje oz. luščenje barve. Za čiščenje barvanih elementov je priporočljiva uporaba neagresivnih čistil, ki ne vsebujejo sestavin (kislin), ki bi lahko vplivale na lak oz. na njegovo odstopanje od podlage. Tovrstne poškodbe niso predmet reklamacije.

Z željo zagotovitvi pravočasno in kvalitetno montažo, vam v prilogi podajam nekaj informacij glede poteka same montaže zunanjih žaluzij:

• montaža konzolnih nosilcev in mask pred izvedbo fasade na objektu se opravi ob vgradnji pvc elementov (1. faza),
• meritev zunanjih žaluzij je možno opraviti pred zaključnim slojem fasade ali po končanju le-te, po obvestilu stranke (2. faza),
• izdelava žaluzij v proizvodnji; rok za standardni program je predvidoma dva do tri tedne po opravljenih meritvah (3. faza),
• montaža žaluzij pri stranki, po dogovoru oz. ob obvestilu stranke (4. faza).

Vljudno prosimo, da nas pravočasno obvestite o stanju na vašem objektu oz. možnem nadaljevanju z deli, da se bomo lahko držali dogovorjenih rokov. Pri leplenju fasade ali izdelavi ometov je v primeru naknadne vgradnje zunanjih žaluzij potrebno upoštavati maksimalno prekrivanje PVC elementov, ki nikakor ne sme znašati več kot 5 mm.

V nasprotnem primeru vgradnja zunanjih žaluzij ne bo mogoča saj bi bila monokomanda ali preblizu krila ali na samem krilu. Pri lepljenju fasade čez podometne maske je potrebno paziti, da ostane med čelno stranjo maske in okvirjem okna razdalja 120 mm, da se po vgradnji lamelnega plašča le ta ne zatika ob masko.

Detajl zaključevanja fasade na okvir okna

Fasada čez podometno masko